Mišično-skeletna bolečina predstavlja enega najpogostejših zdravstvenih problemov sodobne družbe, ki pomembno vpliva na kakovost življenja posameznikov in predstavlja veliko breme za zdravstvene sisteme po vsem svetu. Ocenjuje se, da približno 20-30% svetovnega prebivalstva trpi zaradi različnih oblik mišično-skeletne bolečine, pri čemer je ta odstotek višji pri starejši populaciji in pri določenih poklicnih skupinah. Kronična mišično skeletna bolečina, ki traja več kot tri mesece, je povezana z zmanjšano delovno sposobnostjo, povečanim absentizmom, slabšo kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za razvoj psihičnih težav, kot sta anksioznost in depresija.
V zadnjih desetletjih so raziskave pokazale, da je povezava med bolečino in telesno poškodbo ali boleznijo veliko bolj kompleksna, kot seje sprva predvidevalo. Akutna (kratkotrajna) bolečina, kot jo občutimo ob poškodbi, je običajno res posledica poškodovanega tkiva. Pri dolgotrajni (kronični) mišično-skeletni bolečini pa ni vedno tako preprosto , pogosto se pojavlja tudi takrat, ko v telesu ni več očitne poškodbe ali vnetja. To pomeni, da na kronično bolečino vplivajo tudi drugi dejavniki. Eden izmed najpomembnejših med njimi je stres.
Stres lahko močno vpliva na to, kako doživljamo mišično-skeletno bolečino. To velja tako za kratkotrajen (akutni) kot dolgotrajen (kronični) stres. Znanstvene raziskave kažejo, da stres vpliva na bolečino preko različnih telesnih (bioloških), duševnih (psiholoških) in družbenih (socialnih) mehanizmov.
Na telesni ravni stres sproži delovanje sistema, imenovanega os HPA (hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza). Ta sistem začne izločati stresne hormone, kot je kortizol, ki lahko dolgoročno povečajo vnetje in občutljivost na bolečino. Na duševni ravni lahko stres povzroči, da posameznik začne bolečino dojemati kot hujšo
(katastrofiziranje bolečine) , se boji gibanja ali se začne izogibati vsakdanjim dejavnostim — kar pa stanje pogosto še poslabša.
Namen tega članka je:
- razložiti, kako stres vpliva na mišično-skeletno bolečino,
- pojasniti, kako delujejo biološki in psihološki mehanizmi v ozadju,
- ter predstaviti praktične pristope in rešitve za obvladovanje stresa pri ljudeh z mišično-skeletnimi težavami.
Razumevanje mišično skeletne bolečine
Mišično-skeletna bolečina izvira iz mišic, sklepov, kosti, vezi ali tetiv. Lahko je lokalna ali razširjena in jo glede na trajanje delimo na akutno (do 3 mesece) in kronično (nad 3 mesece).
Akutna bolečina je običajno posledica poškodbe ali vnetja ter ima zaščitno funkcijo. Kronična bolečina pa pogosto izgubi to funkcijo in postane samostojen zdravstveni problem.
Pogostost in rizične skupine:
Okoli 20–30 % odraslih trpi za kronično mišično-skeletno bolečino, najpogosteje v križu, vratu, ramenih ali kolenih. Pogosteje prizadene ženske, starejše in socialno ranljivejše skupine.
Dejavniki tveganja:
K razvoju kronične bolečine prispevajo tako biološki dejavniki (starost, poškodbe, genetika, debelost) kot psihosocialni dejavniki (stres, depresija, slaba socialna podpora, nezadovoljstvo pri delu).
Sodobno razumevanje bolečine:
Po "teoriji vrat" (Melzack in Wall) bolečina ni le odsev poškodbe, ampak rezultat prepletanja bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. V tem kontekstu ima stres pomembno vlogo, saj vpliva na vnetje, razpoloženje, misli in odnose, vse to pa oblikuje našo izkušnjo bolečine.
Akutni in kronični stres
Stres lahko razdelimo na akutni in kronični. Akutni stres je kratkotrajni odziv na neposredno grožnjo ali izziv, ki sproži vrsto fizioloških sprememb, znanih kot odziv "boj ali beg". Te spremembe vključujejo povečan srčni utrip, povišan krvni tlak, pospešeno dihanje, povečano mišično napetost in sproščanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Akutni stres je evolucijsko prilagojen odziv, ki organizmu omogoča učinkovito soočanje z nevarnostmi.
Kronični stres pa se pojavi, ko je posameznik dlje časa izpostavljen stresorjem, zaradi česar ostaja telo v stanju stalne pripravljenosti. To lahko vodi do izčrpanja adaptacijskih mehanizmov in negativnih posledic za zdravje, vključno z razvojem ali poslabšanjem mišično-skeletne bolečine.
Fiziološki mehanizmi stresnega odziva
Ko doživimo stres, se v našem telesu sprožita dva glavna sistema:
Prvi sistem je kot naš "gumb za paniko". Ta se vklopi takoj, ko zaznamo nevarnost. Povzroči, da nadledvične žleze sprostijo hormone "adrenalina". Zaradi teh hormonov:
- srce začne hitreje biti
- krvni tlak se zviša
- zenice se razširijo
- mišice se napnejo
- telo sprosti zaloge energije
Drugi sistem deluje počasneje. Začne se v možganih (hipotalamus), ki pošlje signal drugi možganski strukturi (hipofizi), ta pa naprej pošlje signal nadledvičnim žlezam, da začnejo sproščati hormon "kortizol". Kortizol:
- sprošča energijske zaloge
- vpliva na imunski sistem
- vpliva na naše razmišljanje in čustva
Kadar je stres kratkotrajen, sta ta dva sistema koristna - pomagata nam preživeti nevarnost. Ko nevarnost mine, se vse vrne v normalno stanje.
Problem nastane pri dolgotrajnem stresu. Če sta ta dva sistema stalno aktivirana, se telo ne more vrniti v ravnovesje. Sčasoma to vodi do različnih zdravstvenih težav.
Kako doživljamo stres
Kako razmišljamo o stresu: Gre za to, kako v glavi vidimo stresne situacije. Znanstvenika Lazarus in Folkman sta ugotovila, da si najprej odgovorimo na dve vprašanji: "Ali je to zame nevarnost, izguba ali izziv?" in "Ali se lahko s tem spopadem?"
Kaj občutimo ob stresu: To so naša čustva, ki se pojavijo med stresno situacijo - lahko je strah, tesnoba, jeza, razočaranje ali žalost. Ta čustva so tesno povezana s tem, kako o situaciji razmišljamo, in vplivajo tudi na telesne reakcije.
Kako se odzovemo na stres: To so načini, kako ukrepamo, ko smo v stresu. Lahko:
- Neposredno rešujemo problem (npr. se učimo za izpit)
- Poskušamo obvladati svoja čustva (npr. se pogovorimo s prijateljem)
Nekateri načini so koristni (reševanje problemov, iskanje pomoči, pozitivno razmišljanje), drugi pa škodljivi (zanikanje, izogibanje, uporaba alkohola).
Zakaj se ljudje različno odzivamo na enak stres? Ker smo si različni - imamo različne osebnosti, življenjske izkušnje, samozavest in podporo ljudi okoli nas. Zato nekateri lažje prenašajo stres, drugi pa zaradi njega lahko razvijejo tudi telesne težave, kot so bolečine v mišicah in sklepih.
Vpliv kortizola na vnetje in bolečino
Kortizol in vnetje
Kortizol je hormon, ki pomaga zmanjševati vnetja v telesu. Ko doživimo kratkotrajni stres, naše telo proizvede več kortizola, ki zmanjša vnetje - to je koristno, saj nam pomaga premagati težavo. Kortizol tudi sprošča sladkor v kri za dodatno energijo in pomaga ustvarjati spomine o nevarnostih, da se jim v prihodnje izognemo.
Kaj se zgodi pri dolgotrajnem stresu?
Pri dolgotrajnem (kroničnem) stresu se zgodi nekaj nepričakovanega. Naše telo lahko postane "gluho" na kortizol - celice ne reagirajo več nanj pravilno. To pomeni, da kljub prisotnosti kortizola vnetje ni več zavirano, ampak se lahko celo poveča.
Prenizek kortizol pri kronični bolečini
Raziskovalci Hannibal in Bishop sta ugotovila, da lahko dolgotrajni stres popolnoma izčrpa sistem za proizvajanje kortizola. Temu stanju, ko telo proizvaja premalo kortizola, pravimo "hipokortizolizem".
Pri ljudeh s kronično bolečino (kot sta fibromialgija ali sindrom kronične utrujenosti) pogosto najdemo prenizke ravni kortizola. Te nizke ravni kortizola lahko povzročijo:
- Več vnetja v telesu
- Večjo občutljivost na bolečino
- Poslabšanje že obstoječe bolečine
To ustvari začaran krog: stres → sčasoma manj kortizola → več vnetja → več bolečine → več stresa.
Kako stres povzroča preobčutljivost na bolečino
Preobčutljivi živčni sistem
Ko živčne celice v možganih in hrbtenjači postanejo preobčutljive, začnejo pretirano reagirati na običajne dražljaje. To imenujemo "nevronska senzitizacija". Ta proces je ključen pri nastanku in vztrajanju kronične bolečine. Stres to preobčutljivost povzroča na tri načine:
- Spremeni kemične prenašalce v živčevju
- Stres sproži izločanje posebnih kemičnih snovi (glutamat, substanca P in BDNF), ki povečajo občutljivost živčnih celic, zato te močneje reagirajo na dražljaje.
- Pokvari naravne zaviralce bolečine
- Iz možganskega debla potekajo živčne poti, ki običajno zavirajo bolečinske signale v hrbtenjači. Stres lahko zmoti delovanje teh poti, zaradi česar bolečinski signali neovirano prehajajo naprej.
- Spremeni strukturo možganov
- Dolgotrajni stres lahko povzroči dejanske fizične spremembe v delih možganov, ki so odgovorni za zaznavanje bolečine.
Stres in vnetje
Kratkotrajen stres aktivira imunski sistem, kar je koristno za zaščito telesa pred poškodbami. Vendar dolgotrajni stres pokvari imunski sistem, kar povzroči bodisi oslabljen imunski odziv bodisi pretirano vnetje.
Kronični stres povzroči sproščanje vnetnih snovi (citokinov), ki:
- Neposredno aktivirajo bolečinske receptorje
- Povečajo občutljivost na bolečino
- Prehajajo v možgane in spreminjajo način zaznavanja bolečine
Raziskovalci McEwen in Kalia sta ugotovila, da ponavljajoči se stres povzroča "obrabo" telesa, imenovano "alostatična obremenitev", ki sčasoma vodi do sprememb v možganih in povečane občutljivosti na bolečino.
Zaključek
Razumevanje povezave med stresom in mišično-skeletno bolečino je ključno za učinkovito obravnavo kroničnih težav. Stres ne vpliva le na naše razpoloženje in vedenje, temveč neposredno posega tudi v delovanje živčnega in imunskega sistema, kar lahko poveča občutljivost na bolečino in sproži začaran krog trpljenja. Sodobni pristopi k zdravljenju zato vse bolj vključujejo tudi obvladovanje stresa. Prepoznavanje in zmanjševanje stresa lahko pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov z mišično-skeletnimi težavami in predstavlja nujen korak v smeri celostne rehabilitacije.
